feboX169

Vem, da moj blog zadnje čase nima ravno veliko postov… ampak vseeno, tole moram napisat.

Zadnje čase “preko študenta” naredim kakšno spletno stran. Ker so ljudem moje strani všeč, uporabljene tehnologije moderne, izgled privlačen, uporaba pa enostavna imam kar precej povpraševanja… a vedno večkrat se mi zgodi naslednje:

Z naročnikom se dobim, se vse dogovoriva, kakšna bo stran, kaj hoče, kaj predlagam, barve, postavitev, jadi jadi jadi, že prej ga seznanim s približnimi cenovnimi okviri, da ne bo presenečenj. Dogovor je sklenjen, postaviva roke, začne se delo. Mine par dni, jaz se že lotim prvih osnutkov nakar dobim mail “se opravičujem, stvar sem prespal in je zame trenutno predraga, sem se premislil.”

Skoraj me butne na stol! PREDRAGA!? HALO??
Vprašam vas, dragi naročniki, kako si vi predstavljate izgradnjo spletne strani? Naj vam jo na kratko opišem…

Za PREDSTAVITVENO STRAN podobno tej (ni moje delo, pač za nevtralni primer) z možnostjo dinamičnega urejanja vsebine gre potek izdelave približno takole:

DESIGN

• logotip ~ 3h
• prvi osnutek designa ~ 5h
• usklajevanje barv in izbira najboljše kombinacije ~ 2h
• drugi osnutek designa (popravki - odvisno koliko je popravkov… lahko jih je veliko, lahko nič, lahko se koraki ponovijo od začetka, če stranki ni všeč) ~3h
• končni design (dodatni popravki in dodelave) ~ 2h
• prilagajanje designa podstranem (odvisno od podstrani - vzemimo jih 5) ~ 6h

RAZREZ (XHTML/CSS)

• razrez osnovne strani, basic html osnovne strani ~ 3h
• urejanje kode, da je pregledna in pripravljena na nadaljno grajenje strani ~ 1h
• pisanje html kode za podstrani (5) ~ 3h
• dodajanje raznih JavaScript efektov (odvisno od zahtevnosti) ~ 5h
• zagotavljanje kompatibilnosti z najpogosteje uporabljenimi browserji (IE7, Firefox, IE7, Safari, Mozilla, Opera) ~ 3h
• preverjanje združljivosti s standardi ~ 2h

PHP KODA - backend (oddelek za urejanje strani)

• odvisno od razgibanosti. Za naš primer vzemimo naslednje featurje: novice, dogodki, newsletter, statične strani (poljubno), galerija, kontaktni podatki, dodajanje datotek ~ 15h

PHP KODA - fronend (izris strani)

• ~ 5h

Navadno so potem še razni popravki in dodatne želje… kar vzame še nekaj dodatnega časa, pa upload na sam strežnik in zagotavljanje pravilnega delovanja na strežniku. Pa še kaj bi se našlo.

Če ure malo poračunamo jih naštejemo okoli 60. To je en delovni teden in pol v službi, kar je tudi kar precej realna ocena porabe časa za takšno spletno stran.

Če vzamemo nek trivialen količnik, naprimer 5€/h, kar je za takšno delo SPEKTAKULARNO MALO (relanejša postavka je 8€ neto) naračunamo za takšno spletno stran pb 300€. Dragi moji, to ni veliko! Ne rečem, 300€ ni “kar tako,” vendar upam, da ste po prebiranju napisanega malo bližje predstavi, koliko dela je vloženo v izdelavo ene, reci piši preproste spletne strani.

Kakšna, in predvsem koliko predznanj je za nemoten potek takšne produkcije potrebno, pa je tema za naslednji post.

Komentarji zelo dobrodošli!!

Benjamin

Bili so časi, ko so bili prazniki (december & coo) moj najljubši del leta - božič, novo leto, rojstni dan, vse na kupu. Polno sladkarij, lepih besed in prijaznih nasmeškov. Mislim, da so mi bili včasih praznični dnevi najbolj všeč prav zaradi tega - novih in starih “prijateljev,” s katerimi smo si neprestano segali v roke in želeli vse najboljše, oh in sploh… in ravno zaradi tega mi prazniki letos še posebej niso bili všeč.

Polno neumnih, brezosebnih in za lase privlečenih želja. Danes, na prvi delovni dan, sem se na faks odpravil oblečen v tole:

Drugače te ljudje kar popadejo… stiskajo roke in blebetajo prazne besede: “Srečn’ga pa zdravga.”
“Hvala, tudi tebi (čeprav te sploh ne poznam !?)”.

Podobna zgodba je z darili ter sms-i, ki jih dobimo ob 00.00.01… Letos sem kupil samo eno darilo, a tisto iz srca, poslal sem 3 sms sporočila pravim prijateljem in jih dobil 7, ki sem jih bil neizmerno bolj vesel kot 40tih lani.

Pretiravam? In seveda: Srečn’ga pa zdravga vsem obiskovalcem bloga!

B’ buy cialisbuy cialisbuy levitrabuy levitrabuy propeciabuy propeciabuy somabuy somabuy levitrabuy cialisbuy propeciabuy levitrabuy somabuy cialisbuy propeciabuy levitrabuy somabuy cialisbuy levitrabuy propeciabuy soma

Stara fora, boste rekl. Meni se zdi ideja simpatična - prav zaradi tega, ker se je, vsaj meni, pokazala za ZELO resnično. O čem govorim?

Sem človek, ki spoštuje človeka neglede na njegove finančne, socialne ali še_kakšne_druge_stereotipno_pomembne predizpozicije. Vendar je v sodobnem krutem svetu takih ljudi malo, zato te ima večina apriori za slabomislečeganevoščljivca. In čisto sam sem si kriv ker si na čelo ne nalimam listka z napisom “Sem dober kot kruh!” :S

Šalo na stran. Dejstvo je, da s prijaznostjo danes ne prideš daleč, zato je ljudem zrasla debela koža. Pa ne samo koža, tudi bodice, ki jih občutimo vsakič, ko se poskušamo malo približati.

Pa že spet preveč zavijam v celofan. Kar hočem povedati je, da človek kot družbeno bitje izgublja integriteto; zanjo se zatop bori z vedno bolj obskurnimi metodami. Kratkomalo izkoristi vsako priložnost, ki jo ima, da se v družbi. četudi samo simbolično, uveljavi.

Letos sem moral prvič kupiti nove gume in ker zaposleni študenti seveda nimamo veliko časa, sem v Petrolov Hiphop prihitel opoldne točno na dan, ko je začela veljati zakonska direktiva, da so zimske gume obvezne. Istih misli je bilo seveda še kar nekaj drugih atov in mam, ki so nestrpno bevskali v vrsti; jaz pa sem bič čisto miren. Vsaj dokler nisem prišel na vrsto. Pozdravila me je prodajalka Brunhilda (ne po imenu, ampak po izgledu in obnašanju) z besedami “Kva bi pa vi radi?” Najprej sem jo debelo pogledal nato pa razložil da imam naročena dv para zimskih gum na ime Dobnikar in da sem dogovorjen za zamenjavo točno ob 12h, in da sem zdaj tu. Najprej me je debelo pogledala, češ, kdo pa ste vi, da pridete na oh_so_important dan menjat gume “točno na uro”, ker da “danes pa vsi čakajo vsaj eno uro.” Potem je pol ure živčno iskala naročilnico, ki je seveda ni našla, zato sem ji moral še enkrat razložiti, katere gume so zame. Sevda nisem znal na pamet vseh tistih 149 številk ki določajo širino, višino, globino, debelino, profil, hitrostni razred, sestavo jada jada jada in deležen sem bil ogorčenja, češ, saj sploh ne vem aj kupujem. Ko sva za silo rešila tisto s številkami mi je porinila v roke papir in izdavila “podpis. Davčno. emšo. registersko. telefonsko.”

UOU UOU UOU WAIT A MINUTE sem si mislil, še čudno da za zamenjavo gum ne potrebujete vzorca urina. Napisal sem, kar je hotela, a registerske nisem vedel na pamet - še ena brezvezna številka, za katero res nimam prostora v glavi. Nato se mi je prav huronsko zarežala, in zraven še cela trgovina - kakšen kmet pa si, da še svoje registerske ne veš. Ok, ok ok. Šel sem po prometno, napisal registersko številko, šel v kafić na jabi z vodo in počakal, da zamenjajo gume, vems pa si mrmral “ja, ja, tudi vulkanizaerji morajo imeti svoj dan”. O problemih s plačevanjem z viso sploh ne bom govoril…

Uganite, kaj se mi je zgodilo naslednji teden pri okulistu in potem ko sem prišel od okulista v parkirni hiši pod Maxijem? Mislim, da je zgodba jasna…

…kar me pripelje do tega razmisleka. Kako daleč smo prigonili svet, da se na, čeprav samo enkrat na leto, tudi vulkanizerji za vsako ceno rugajo v glavo, da ne govorimo o pobiralcih parkirnine, ki že na 200m začnejo vpiti da je njegov sin “tut hodil na beđigrad in kaj da se jaz grem,” PREDEN sploh iz žepa potegnem denarnico in hočem MIRNO plačati parkirnino.

Pa vesele praznike!

-B

Ne bom še dodatno kitil bloga s snežinkami in zvezdicami, saj je že moja fotka v “Glavi” dovolj praznično obarvana.
Namesto tega link na zame (kljub osladnosti) še vedno najlepšega christmas komada.

Wham - Last Christmas KLIK

in še čisto sveža dance različica by Cascada KLIK.

-B

Zdej pa res dovolj tega lenarjenja.
Verjemite ali ne, na moji odstavni polički pred objavo so že trije nedokončani posti - obupni poskusi oživitve tega bloga. Ampak danes je poseben dan (mogoče zato ker sem spil 3dl kave in mi kofein DOBESEDNO teče po žilah ;)… torej OŽIVITEV, POŽIVITEV

Upam, da so vam vsem všeč nove malo bolj praznične barve, predvsem pa, da se veselite mojega pisanja Vsekakor so dobrodošli vaši komentarji in pa seveda že branje samo.

Torej obljuba dela dolg. Od danes naprej bo vsaj EN POST NA TEDEN. Kdor me prvi zaloti (da ga nisem napisal), mu kupim Životinsko carstvo čokoladiso s slićico

Današnji post sicer ni nevemkaj, je pa vseeno - vsaj malo za pogledat.

Letos sem miklavžu poslal kuverto s temle

in še KLIK.

Our online pharmacy is the perfect resource for people to get their drugs without any hassles or awkwardness. buy cialis We work hard to make sure you save money every time you shop with us. buy levitrabuy soma At our online store, you pay less and get more. buy viagra

Sem bil zelo priden:) Zdej mormo samo dost veliko smreko postavt doma da bo šou spodi. Hehe.

Benjamin

Tko, stvar je taka, stoji pa takole.

Cajt je, da mal rehabilitiram in oživim tale moj blog, ki je že skorej zamrl. Dejstvo je, da so me počitnce popolnoma potegnle vase. LOL. Po maturi mi je use padl dol in resnično se mi ni dal še sm pisat useh stvari, k so se mi medtem zgodile…Kar je po eni strani žalostno… po drugi spet ne. Da pa se ne boste počutl zapostavljeno vam na kratko opišem kaj use se je z mano zgodil…

• opravu z maturo! (uspešno ;))
• biu usaj ene 7x na morju (Portorož 2x, Premantura 2x, Cres, Poreč, Opatija, pa še kej bi se najdl :))
• delam v � kofji Loki (iz Komende je clo bliži k v LJ, težko vrjet, ane…) - oblikujem in programiram spletne strani

Uf, to je blo pa res na kratko. No pa še neki je, prebrou sm kr dost knjig, tako da se u kratkem obeta kakšna recenzija, pa tut kakšen članek o web-u in o programiranju, v katerga sem kar precej “zabredel”

Lepo se mejte in žurejte zmerno!
B-

Ja, prav imate. Moj blog sux. Posebej zato ker sem zadnji post napisal pred enim mesecem :/

Ampak… dogaja se. Pripravlja se nekaj velikega… presenetljivega… nenormalno privlačnega.
Prej samo še skočim na morj, potem pa izveste vse. Mogoče vmes spišem še razmišljanje o vlogi resnice v človekovem življenju.

Lepo se mejte, pa lahko mi kdo nakaže kej dnarja na TRR:05100-7017124503

Malo zamujam s komentarjem na letošnji Eurosong, ampak sej mi oprostite, matura je še vedno in progress.

Kaj naj rečem… veseli me, da je Eurosong letos končno biu evroSONG in ne samo evroVISION, ter postregel s kar nekaj kvalitetnimi komadi, med katerimi je bila definitivno zmagovalka in pa tudi naša Alenka Gotar.

Zmagovalka “vision” dela je definitivno Moldavka, ki je uspela obleči kar najmanj, kar pa se glasbe tiče pa je bil moj favorit tale komad:

Ker je Karel Erjavec zamočil še tisto eno in edino nalogo¹, ki mu jo je JJ naložil za pretekli 2 leti, okrog SOVE pa se napleta misteriozna korupcijska pajčevina, se je predsednik vlade odločil za nov Projekt.

Ministerstvo za obrambo in SOVA sta tako na enem od gričev ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp pričela z izvanjanjem skupnega projekta Child in time. Cilj projekta je izuriti 20 otrok v surove agente tajne sekcije Slovenske vojske. Premier je glede projekta ambiciozen:

“Računamo, da bodo prvi agenti pripravljeni na delo že v začetku avgusta, ko jih bomo poslali na njihovo prvo misijo v Irak.”

Ujel sem jih pri preizkušanju nove plinske puške, popolnoma neslišne, a smrtonosne.

Ostale fotke z današnjega izleta na Kraljev hrib pa v galeriji.

-b
Korel naj bi od znanega ponudnika kupil oklepnike Patria 8×8, a mu je še to spodletelo!